Celjski grofje

Plemstvo na celjskem v 14. in 15. stoletju

ŽOVNEŠKI GOSPODJE
Rodbina celjskih grofov se prvič omenja okoli leta 1130, ko so se imenovali gospodje iz Saunije po Savinjski dolini, v kateri leži Celje, od leta 1173 pa po gradu Žovnek blizu Braslovč v Spodnji Savinjski dolini — Žovneški gospodje. 

Kot prvi Žovneški se pojavi Gebhard I. s pridevnikom »Savinjski«  (umrl 1173). Njegov pridevnik je tudi glavni dokaz za njegovo poreklo. Dve leti kasneje 1146 se je pojavil Leopold I.  Med leti 1173 in 1253 se je velikokrat pojavil Gebhard II. Žovneški in ta naslov je rod tudi obdržal.
Prvotna posest je obsegala ozemlje med goro Oljko pri Polzeli, Ojstriško planino in planotastim Dobrovljem (Z Savinjska dolina).

POVEZOVANJE S HABSBURŽANI
V 14. stoletju se je, potem ko so se Žovneški povezali s Habsburžani (ena najstarejših in največjih vladarskih družin v Evropi), začel njihov vzpon. Po bojih za češko krono so v upravo prejeli posestva v porečju Savinje. Leta 1308 so postali habsburški vazali. 
Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških leta 1333 so pridobili njihovo posest in s tem Celje, hkrati pa pričeli nakupovati posest na Kranjskem. To je bil razlog, da je 16. aprila 1341 cesar Ludvik Bavarski povzdignil Ulrika I. v grofa. Družina se je odslej preimenovala po Celju – Celjski grofje. 
Grofovsko povzdignjenje je  1372 potrdil še cesar Karel IV. Luksemburški.

GROFJE CELJSKI
Zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof je bil Friderik I. (umrl 1360).

Velik uspeh dosežejo Celjski grofje, ko je vodstvo prevzel Herman II. (okoli 1365–1435). Le-ta je leta 1396 rešil Sigismunda Luksemburškega (češki kralj in rimski cesar) pred smrtjo na bojnem polju, v boju s Turki pri Nikopolju, nakar se je Sigismund poročil še s Hermanovo hčerko Barbaro Celjsko (umrla 1451). Luksemburžani in Celjski so se tako povezali še krvno.

Zaradi zaslug pri Nikopolju je Sigismund Hermanu II. že leta 1397 podelil mesto Varaždin in gospostvi Vinico (Podravina) in Vrbovec (Zagorje) ter leta 1399 še grofijo Zagorje in jim dodal še naziv zagorski grofje. Leta 1405 Celjski grofje pridobijo še Medmurje s Čakovcem ter naslednje leto upravo nad zagrebško škofijo in zagrebškim Gradcem. Leta 1406 je Sigismund imenoval Hermana II. za slavonskega inhrvaško-dalmatinskega bana. Ko je leta 1408 Sigismund ustanovil nov viteški red Zmajev red, sta bila Herman II. in njegov sin Friderik II. (umrl 1454) na vrhu podpisnikov tega novega reda.

2. aprila 1415 jim je cesar podelil nov grad Pliberk s pripadajočim posestvom, a so Celjani ta grad pustili Habsburžanom zaradi nevarnosti izbruha vojne. Osamosvajanje Celjskih grofov je napredovalo v letu 1423, ko so bili povzdvignjeni v neposredne državne gospode.

DRŽAVNI KNEZI, POKNEŽENI GROFJE
Leta 1436 je cesar Sigismund Luksemburški grofe Celjske povzdignil v državne kneze Rimsko-nemškega cesarstva, jih tako razvezal odvisnosti od Habsburžanov in omogočil nastanek Celjske kneževine. 

PRIZADEVANJA ZA REGENTSTVO
Sigismund Luksemburški je nasledstvo cesarske krone, Ogrske, Češke ter Zgornje in Spodnje Avstrije zagotovil svojemu zetu Albrehtu V., ki je postal rimsko-nemški kralj Albreht II., a razmeroma mlad umrl še pred rojstvom svojega prvega sina Ladislava.

Celjani so imeli trdne sorodstvene zveze z Luksemburžani, ki so na prelomu 15. stoletja v rokah držali cesarsko krono.

Ladislav Posmrtni je bil vnuk Barbare Celjske in po očetu Habsburžan ter dedič Ogrske, Češke krone in vojvodine Avstrije, zato je Ulrik II. kot Ladislavov bližnji sorodnik (bratranec Ladislavove matere) leta 1452 dobil skrbništvo nad otrokom. Tako so Celjani pridobili oblast v vojvodini Avstriji, po letu 1456 pa še kraljevo namestništvo na Ogrskem, ki je današnja Madžarska. 

UMOR V BEOGRADU, IZUMRTJE MOŠKE LINIJE CELJSKIH
Ulrik II. v naslednjih letih skrbi za Ladislavove interese, še posebej je aktiven na Ogrskem, kjer madžarski veljaki Ladislavu oporekajo dedno pravico po prestolu. Celjan tako pride v odkrit spor z družino Hunyadi, ki se zanj tragično konča, saj je leta 1456 v Beogradu žrtev atentata.

Z umorom Ulrika II. Celjskega v Beogradu je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši vojni prevzeli Habsburžani.
Comments